SIGN IN YOUR ACCOUNT TO HAVE ACCESS TO DIFFERENT FEATURES

FORGOT YOUR PASSWORD?

FORGOT YOUR DETAILS?

AAH, WAIT, I REMEMBER NOW!
IMATE VPRAŠANJA? POKLIČITE: 03 427 01 26
  • SPLOŠNI POGOJI
  • LOGIN

Vrtnarstvo Naglič

  • Domov
  • Ponudba
  • Nasveti & Članki
  • Kontakt
  • Home
  • Nasveti & Članki
  • Nasveti
  • Kako ugotovimo pomanjkanje hranil v rastlinah
25. marca, 2023

Kako ugotovimo pomanjkanje hranil v rastlinah

Kako ugotovimo pomanjkanje hranil v rastlinah

by Matej Romih / torek, 05 septembra 2017 / Published in Nasveti, Rastline
Pomanjkanje hranil

Pomanjkanje hranil je lahko hujše od napada žuželk in ostalih bolezni

Pri rastlinah vsi najprej pomislimo na težave, ki jih povzročajo žuželke in bolezni, vendar se pogosto  zgodi, da imamo težave le zaradi pomanjkanja ali viška hranil. Največkrat se pomanjkanje hranil pri rastlinah kaže v obliki deformacije in kloroze (razbarvanje listov), kar se pozneje lahko razvije v odmrtje posameznih tkiv ali nekrozo. Posledično lahko opazimo slabšo rast, motnje v cvetenju in dozorevanju, slabšo kakovost plodov, …

Prepoznavanje težav in eliminacija očitnih vzrokov pri pomanjkanju hranil v rastlinah

Spodaj opisani simptomi pomanjkanja rastlinskih hranil so le vodilo, saj si je veliko simptomov podobnih, zato je potrebno najprej odpraviti najbolj očitne razloge težav z rastlino.

Ključno je, da vemo kako izgleda zdrava rastlina, saj bomo lahko le tako prepoznali simptome oz. težave (npr. določene rastline imajo na listih vidne bolj na gosto vraščene vzorce le takrat, kadar so zdrave).

Veliko mikrohranil rastline uporabijo za predelavo drugih hranil ali delajo skupaj z drugimi hranilnimi snovmi zato lahko izgleda pomanjkanje enega, enako kot pomanjkanje drugega (npr. stročnice potrebujejo molibden za dokončanje vezave dušika).

Kadar je istočasno prisotnih več problemov, npr. stres zaradi vode, bolezni ali insektov skupaj s pomanjkanjem hranil ali če istočasno pride do pomanjkanja dveh hranil, se lahko zgodi, da se tipični simptomi sploh ne pokažejo.

Prevelika količina kateregakoli hranila je za rastlino lahko strupena.  To se največkrat kaže kot simptom ožganih listov. Ti simptomi vključujejo mehko porjavelost listov, ločeno od zelenega listnega tkiva z vitkim rumenim kolobarjem. Rjavkast vzorec, imenovan tudi nekroza, se začne na konici in nadaljuje vzdolž roba in vse do dna lista.

Rastlinska hranila in prehrana rastlin

Rastline potrebujejo pravo kombinacijo hranil za življenje, rast in reprodukcijo. Ko rastline trpijo zaradi podhranjenosti se zelo kmalu pokažejo tudi simptomi. Preveč enega ali drugega hranila, lahko povzroči resne težave.

Rastlinska hranila razdelimo v dve kategoriji: makrohranila in mikrohranila.

Makrohranila

so elementi, ki so potrebni v sorazmerno velikih količinah. Rastline potrebujejo razmeroma veliko dušika (N), fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca), magnezija (Mg) in žvepla (S). Ker jih navadno v tleh ni dovolj, zanje običajno poskrbimo z gnojenjem preko tal.

Mikrohranila

so tista rastlinska hranila, ki jih rastline potrebujejo le v sledovih, torej v manjših količinah (bor, mangan, baker, cink, molibden, železo). Rastlinam jih največkrat dodamo preko listov v obliki listnih gnojil (t. i. foliarno gnojenje).

Ne glede na to, ali rastline navedena hranila potrebujejo v velikih ali majhnih količinah, so vsa nujno potrebna za rast in razvoj rastline. Enega elementa z drugim praviloma ne moremo nadomestiti. Tudi če je le enega hranila premalo, rastlina ne more uspevati.

Najpomembnejše rastlinsko hranilo je dušik, ker je nepogrešljiv v obdobju intenzivne rasti – pospešuje rast zelenih rastlin (tvorba beljakovin). Rastlina ga iz tal dobiva v obliki nitratov, porabi pa lahko tudi dušik v amonijevi obliki.

Vse te hranilne snovi rastlina vsrka preko korenin, zato je ena od zahtev za zadostno rastlinsko prehrano ravno voda. Druga zahteva za učinkovito vsrkavanje hranil, je ustrezna pH vrednost tal za rastlino. Pri neustrezni pH-vrednosti je sprejem nekaterih hranil otežen. Okvirno velja, da je za ustrezno prehajanje hranil v rastlino najugodnejša zmerno kisla pH-vrednost (5,6–6,7), pri kateri je mobilnost hranil v rastlino najlažja. Vsaka rastlina ima svoje najljubše pH območje.

Res je, da so nekatere rastline zahtevnejše od drugih, vendar, če je pH tal preveč kisel ali alkalen, rastlina ne bo mogla vsrkati hranila, ne glede na to kako bogata je vaša prst.

 Vosič po rastlinah pomanjkanje hranil

Pomanjkanje hranil in simptomi

Makrohranila

Kalcij (Ca)

Vloga v prehrani rastlin:

  • je sestavni del vsake celice in je nujen za njihovo delitev, pomemben za konstrukcijo celičnih sten in spodbuja pravilen razvoja rastnega tkiva,
  • uravnava izmenjavo hranilnih snovi in vode,
  • sodeluje pri izgradnji beljakovin, tvorbi sladkorja in škroba,
  • vpliva na količino kislin (npr. v jagodnem soku),
  • uravnava kislost (pH) tal.

Simptomi: Novi listi so izkrivljeni ali so v obliki kavlja. Vrh rastline lahko odmre,…preberite več v članku Pomanjkanje kalcija pri rastlinah, zelenjavi in sadju.

Dušik (N)

Vloga v prehrani rastlin:

  • Je »motor« rasti in zelo pomemben gradbeni del rastlinskih tkiv in organov (sestavni del beljakovin, prisoten tudi v klorofilu, encimih, rastlinskih hormonih in vitaminih),
  • odgovoren za vitalno rast in razvoj zelene listne mase,
  • pripomore k redni in visoki rodnosti,
  • pospešuje tvorbo rezervnih snovi.

Simptomi: Starejši listi, navadno na dnu rastline, bodo rumeni. Ostalo listje je pogosto svetlo zeleno. Stebla so lahko tudi rumena in lahko postanejo vretenasta. Rast se upočasni.

Magnezij (Mg)

Vloga v prehrani rastlin:

  • Je zelo pomemben gradbeni element klorofila in ima zato močan vpliv na fotosintezo (sladkor, rezervne snovi) in kakovost pridelka,
  • je aktivator encimov,
  • povečuje sprejem fosforja v rastlino,
  • sodeluje pri izgradnji sladkorjev, beljakovin in vitaminov – regulira osmotski pritisk v celicah.

Simptomi: počasna rast, listi postanejo bledo rumeni (včasih samo na zunanjih robovih). Nova rast je lahko rumena s temnimi lisami.

Fosfor (P)

Vloga v prehrani rastlin:

  • Pomemben za tvorbo cvetov in cvetnega nastavka,
  • pospešuje ukoreninjenje, rast in razvoj koreninskega sistema ter razvoj in dozorevanje plodov in semen,
  • pomemben za asimilacijo in tvorbo beljakovin,
  • pomemben za kemične reakcije rastline in njen dedni zapis,
  • pomemben za hranjenje energije,
  • za odpornost proti zmrzali, boljše dozorevanje lesa

Simptomi: majhni listi se lahko obarvajo v rdečkasto-vijoličnem odtenku. Konice mladih listov izgledajo ožgano, starejši listi pa postanejo skoraj črni. Zmanjšana je proizvodnja sadja ali semen.

Kalij (K)

Vloga v prehrani rastlin:

  • Je element zdravja, količine in kakovosti,
  • skrbi za vzdrževanje osmotskega pritiska v celicah,
  • uravnava oskrbo z vodo, zavira transpiracijo in tako poveča odpornost proti suši,
  • poveča odpornost rastline proti boleznim, škodljivcem in mrazu,
  • sodeluje pri izgradnji ogljikovih hidratov – sladkorjev,
  • sodeluje pri tvorbi škroba ter proizvodnji in premiku sladkorjev po rastlini,
  • je aktivator encimov in stabilizator procesov v rastlinah,
  • odgovoren je za tvorbo klorofila, ki igra pomembno vlogo v razvoju plodov in cvetov.

Simptomi: Starejši listi so lahko poškodovani okoli robov in / ali so nagnjeni, vidna je tudi porumenelost med listnimi venami.

Žveplo (S)

Vloga v prehrani rastlin:

  • Je sestavni del esencialnih aminokislin, beljakovin, vitaminov,
  • pomembno pri presnovi beljakovin in maščob,
  • izboljšuje simbiotsko fiksacijo N pri metuljnicah.

Simptomi: nova rast postane bledo rumena, starejša rast ostane zelena, zavrta oz omejena rast.

 

Mikrohranila

Bor (B)

Vloga v prehrani rastlin:

  • je nujno potreben za oploditev,
  • izboljšuje izmenjavo ogljikovih hidratov,
  • prisoten v procesih sinteze celičnih sten in celic,
  • je aktivator in deaktivator rastnih hormonov.

Simptomi: Slaba stebla in rast korenin. Odmiranje popkov.

Baker (Cu)

Vloga bakra v prehrani rastlin:

  • Je vpleten v veliko biokemičnih procesov rastline; sodeluje pri metabolizmu beljakovin in ogljikovih hidratov v fiksiranju dušika,
  • je del encimov, ki pomagajo pri dihanju rastlin

Simptomi: Zavrta rast. Listi lahko postanejo lahkotni, nagubani ali kapljični. Tudi stebla postanejo mehka in se začnejo prepogibat.

Mangan (Mn)

Vloga mangana v prehrani rastlin:

  • Pomemben pri aktivaciji encimov in sintezi vitamina C,
  • udeležen je pri tvorbi ogljikovih hidratov, sladkorja, beljakovin in klorofila.

Simptomi: Upočasni se rast, mlajši listi postanejo bledo rumeni, pogosto se to prične med žilami. Lahko se razvijejo temne ali mrtve točke. Listi, poganjki in sadje se zmanjšajo. Ne pride do cvetenja.

Molibden (Mo)

Vloga molibdena v prehrani rastlin:

  • Je pomemben pri procesu redukcije nitratov (nitrati morajo biti pred asimilacijo zreducirani),
  • je kovinska komponenta različnih encimov.

Simptomi: Starejši listi postanejo rumene barve, preostali listi postanejo svetlo zeleni. Listi lahko postanejo ozki in izkrivljeni. Pomanjkanje molibdena lahko hitro zamenjamo s pomanjkanjem dušika.

Opomba:.

Cink (Zn)

Vloga cinka v prehrani rastlin:

  • Sodeluje pri istih encimskih reakcijah kot Mg in Mn,
  • prisoten je pri tvorbi klorofila, sodeluje pri fotosintezi,
  • pospešuje aktivnost vitaminov in spodbuja rast.

Simptomi: porumenelost med žilami nove rasti, konci listov lahko tvorijo rozeto.

Opombe: lahko postane omejen pri višjem pH

Železo (Fe)

Vloga železa v prehrani rastlin:

  • Je pomemben sestavni del klorofila in nekaterih proteinov v beljakovinah,
  • sodeluje pri večini procesov v rastlini, zelo pomemben pri dihanju,
  • pomaga pri prenosu energije, redukcijskih reakcijah in kot katalizator.

Simptomi: Najbolj očiten simptom pomanjkanja železa v rastlinah je listna kloroza (razbarvanje listov). Listi rastline postanejo rumeni, a žile listov ostanejo zelene. Običajno se začne na konicah novih, mladih listov in se nato razširi še na ostale liste. Drugi znaki so lahko še slaba rast in izguba listov, vendar bodo ti simptomi vedno povezani z listno klorozo.

 

Nasprotja

Nepravilno razmerje med elementi v zemlji povzroči različne interakcije med elementi. Visoka koncentracija posameznega hranila lahko pospešuje ali zavira absorpcijo drugega hranila in čeprav imamo lahko v zemlji dovolj posameznega hranila, ga rastlina ne more sprejeti.

Npr. prekomerna količina kalija v zemlji zavira absorpcijo magnezija in bora, prav tako preveč bakra zavira absorpcijo železa in mangana. Po drugi strani več kalija olajša absorpcijo železa in mangana, presežek fosforja pa zavira sprejem železa, kalija, mangana, kalcija in cinka. Prekomerna količina dušika je odgovorna za slabšo absorpcijo kalija, bora in bakra, spodbuja pa sprejem magnezija.

 

Pomanjkanje hranil v rastlinah je lahko problem tako za profesionalce kot za domače uporabnike. Zanima nas, kako se vi spopadate s tem problemom in ali imate mogoče kakšen nasvet, ki bi ga delili z drugimi. V tem primeru vas vabimo, da to opišete v komentarjih spodaj.

Upamo, da vam je bil članek všeč in da ga boste delili naprej.

Tagged under: bolezni, hranila, nasveti, simptomi, vrtnarjenje

What you can read next

Spatifil za boljši zrak
Najboljše rastline za čiščenje zraka za vaš dom!
Vrtnarjenje z otroci
Vrtnarjenje z otroci – Kako jih spraviti iz hiše
Čebulna muha – kako se zaščititi in kako jo odpraviti z bio pripravki

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

  • Projekt BIO vrt
  • Zemlja
  • Fermentacija
  • Organko in Biogen
  • Vzdrževanje
  • Prednosti in rezultati
prijava-na-e-novice

Prispevki

  • Pomanjkanje kalcija pri rastlinah, zelenjavi in sadju

    Pomanjkanje kalcija pri rastlinah, zelenjavi in sadju

    Zakaj je pomanjkanje kalcija lahko velik proble...
  • 10 prednosti vrtnarjenja z otroci-min

    10 prednosti vrtnarjenja z otroci

    Prednosti vrtnarjenja z otroci! (preprost vodič...
  • Vrtnarjenje z otroci

    Vrtnarjenje z otroci – Kako jih spraviti iz hiše

    Vrtnarjenje z otroci je priložnost, ki je ne sm...
  • Svežino zelenjave

    Kako podaljšati svežino vaši zelenjavi (znanstvena raziskava)?

    Svežino zelenjave lahko podaljšamo! Vsaka hrana...
  • Spatifil nega

    Spatifil ali Samolist – Kako ga vzgajati in negovati?

    Spatifil, Samolist, latinsko Spathiphyllum je e...

Tags

bolezni DIY efektivni mikroorganizmi EM hranila izdelajte sami komarji nasveti paradižnik plesni recepti simptomi vrtnarjenje vrtnine zdravje

© 2013 Copyright Vrtnarstvo Naglič. Vse pravice pridržane.

TOP